sl
en
de

Svečina, 8. 1. 1928

Trgatev v minulem letu se je v našem kraju pričela še prej kot smo hoteli sami. Prisilili so nas k temu obilni gosti iz mariborske garnizije, ki so prišli k nam na manevre že v začetku oktobra, baje zmotoma, ker niso znali, da žlahtno grozdje še ni pospravljeno v našem obmejnem pasu. Bilo je mnogo streljanja, godbe in tudi petja, po drugi strani pa tudi precej žalosti vinarjev, ker so jim v tem času najmanj ljubi gosti pobrali tudi dokaj žlahtnega trsnega sadu, sicer z obečanjem, da škodo poravnajo in prihodnjič ne pridejo več tako rano, dokler namreč niso vsi pridelki že pospravljeni.

Kvaliteta je, klub temu, da smo morali spraviti žlahtno blago prav kmalu pod ključ, prav dobra. Mošt mešanih vrst je tehtal po klosterneuburški moštni tehtnici 18-20 %, pri boljših sortiranih vrstah 20-23% sladkorja.

V nižjih goricah pa je vzela spomladanska slana 12. in 14. maja celo do 90% pridelka. Slana je segla posebno visoko, enake pozebe že od l. 1886 pri nas ni bilo. Temu je bil kriv močan veter severnik, kateri je odpihal poprej ležečo meglo, radi česar je bilo tudi vsako kajenje zoper slano brezuspešno.